-
1 burn
[bə:n] 1. past tense, past participles - burned, burnt; verb1) (to destroy, damage or injure by fire, heat, acid etc: The fire burned all my papers; I've burnt the meat.) zažgati2) (to use as fuel.) prižgati3) (to make (a hole etc) by fire, heat, acid etc: The acid burned a hole in my dress.) narediti (luknjo)4) (to catch fire: Paper burns easily.) vžgati se2. noun(an injury or mark caused by fire etc: His burns will take a long time to heal; a burn in the carpet.) opeklina, ožganina- burner* * *I [bə:n]nounScottish dialectal poetically potočekII [bə:n]1.transitive verbzažgati, sežgati; pražiti; vžgati, ožigosati; spaliti;2.intransitive verbgoreti, smoditi se, žareti, skeleti, peči; plamteti, razplameniti, razvneti seto burn to ashes — upepeliti; v prah zgoretito burn the candle at both ends — naporno delati, preveč se truditiAmerican to burn powder — zapravljati strelivoIII [bə:n]nounopeklina; vžgano znamenje; požiganje; žigto give s.o. a burn — ošiniti koga z uničujočim pogledom -
2 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
3 weather
['weƟə] 1. noun(conditions in the atmosphere, especially as regards heat or cold, wind, rain, snow etc: The weather is too hot for me; stormy weather; ( also adjective) a weather chart/report, the weather forecast.) vreme2. verb1) (to affect or be affected by exposure to the air, resulting in drying, change of colour, shape etc: The wind and sea have weathered the rocks quite smooth.) biti pod vplivom vremena2) (to survive safely: The ship weathered the storm although she was badly damaged.) srečno prebroditi•- weathercock
- weathervane
- weatherperson
- make heavy weather of
- under the weather* * *I [wéðə]1.nounvreme; vremenske, atmosferske razmere; nautical vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru; (često plural) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrotain the weather — na prostem, izpostavljen vremenskim razmeramheavy weather nautical vreme z razburkanim morjemqueen's weather — sončno, lepo vremeabove the weather figuratively zelo visoko (o letalu); colloquially streznjen; ki se ne počuti več slabounder the weather colloquially figuratively slabo se počuteč, American brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"to keep one's weather eye open figuratively paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte očito make heavy weather of s.th. figuratively najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim;2.adjectivevremenski; nautical obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni straniII [wéðə]1.transitive verbizpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti; geology drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena); nautical obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto; figuratively srečno prebroditi ( one's difficulties — svoje težave);2.intransitive verb geologyrazpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patinoweather through colloquially prebiti se, poceni jo odnestito weather (up)on s.o. figuratively izkoriščati, izrabljati koga -
4 wide
1. adjective1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok3) (great or large: He won by a wide margin.) širok4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat2. adverb(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko- widely- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open* * *I [wáid]adjective ( widely adverb)širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisana wide domain — obsežno, obširno področjeto give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostorto take wide views — biti velikodušen, velikopotezenII [wáid]adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni merifar and wide — daleč naokoli; na dolgo in na širokoto have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)III [wáid]nounpoetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žogato the wide — do skrajnosti, popolnomabroke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja)
См. также в других словарях:
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redíti — 1 ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súh — a o tudi ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ràd — 1 ráda o stil. ó í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši a e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síla — e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
